Poletno branje: izbor naših psihoterapevtov (5. del)

Poletno branje je eno izmed najbolj pogostih iskanj na spletu. Prav v dneh pred dopusti vsi iščemo tisto pravo knjigo, ki nas bo spremljala na plaži, v hribih ali doma. 

Namesto da bi vam predlagali leposlovje za sprostitev, smo povabili naše psihoterapevte, naj izberejo knjige, ki vam lahko koristijo, pri razumevanju sebe, svojih odnosov in duševnega zdravja. Knjige, ki niso suhoparno strokovne, a vseeno odpirajo vrata globljim spoznanjem in osebnostni rasti.

Namesto da bi za izbor prosili posameznega psihoterapevta, smo skupaj sestavili seznam knjig, katere bomo od jeseni naprej obravnavali v okviru novih dogodkov in pogovorov Sigmund Freud Inštituta. Knjige, ki jih ne le priporočamo za branje, ampak jih bomo skupaj odprli in o njih spregovorili. Pet naslovov knjig, ki jih lahko vzamete s seboj še poleti in se z njimi srečate znova na naših dogodkih. 

Pisma Maticu

Doris Kukovičič

Smrt otroka je ena izmed najtežjih izkušenj, ki jih pozna človeška psiha in hkrati ena izmed tistih, o katerih najtežje govorimo. Ko je Doris Kukovičič pol leta po sinovem osemnajstem rojstnem dnevu izgubila Matica, je začela pisati pisma na e-naslov, ki ne obstaja. Iz tega procesa, ki je bil hkrati spontan, intuitiven in globoko terapevtski, je nastalo več kot sto pisem, ki so sčasoma postala knjiga.

Pisma Maticu so dragocena ne le kot literarno delo, ampak kot redek in iskren dokument tega, kar psihoterapevti imenujemo »zapleteno žalovanje«: žalovanje, ki ne sledi pričakovanim fazam, ki se ne zaključi v predvidenem času in ki od žalujočega zahteva, da si znova sestavi identiteto, odgovoriti na vprašanje, kdo sem, če nisem več mati živega otroka. Avtorica tega procesa ne razlaga, živi ga pred bralcem, z vsem, kar prinaša: jezo, praznino, smehom v neprimernih trenutkih, nenehnim spraševanjem po smislu.

Komu je namenjena: vsem, ki so izgubili nekoga bližnjega in iščejo besede za to, kar nosijo in vsem, ki bi radi globlje razumeli, kako žalovanje dejansko izgleda od znotraj, ne le v teoriji.

Varna hiša groze

Katja Pančur

Psihološka manipulacija redko pride z obrazom nasilja. Pogosteje se skrije za karizmo, avtoriteto, obljubo varnosti in ljubezni in prav zato je tako učinkovita in tako dolgo neprepoznana. Katja Pančur je bila kot majhna deklica iz Rusije prepeljana v Slovenijo, kjer naj bi zanjo poskrbel spoštovan duhovni vodja. To, kar je sledilo, je postalo del njenega telesa in psihe za dolga leta, preden je našla besede za to, kaj se ji je zgodilo.

Knjiga Varna hiša groze je pomembna z vidika psihoterapije iz več razlogov: govori o tem, kako zloraba v imenu duhovnosti deluje kot sistem, s hierarhijo, lojalonostjo in sramom kot orožjem tišine. Govori o tem, zakaj žrtve pogosto ne prepoznajo zlorabe takrat, ko se dogaja. In govori o tem, kaj pomeni okrevanje, ko ni jasnega prelomnega trenutka, ampak dolg, nelinearen proces iskanja lastnega glasu, skozi materinstvo, terapijo in pogum, da spregovorimo.

Komu je namenjena: vsem, ki so kdaj čutili, da jih nekdo nadzira v imenu ljubezni ali resnice in vsem, ki se ukvarjajo z vprašanjem, kako prepoznamo manipulacijo, ko je ne vidimo.

Camino – od suženjstva do svobode

Petra Škarja

Zakaj razumeti ni dovolj? To je eno izmed temeljnih vprašanj sodobne psihoterapije,  knjiga Petre Škarja je na nek način živ odgovor nanj. Avtorica je leta vedela, kaj se ji je zgodilo v otroštvu. Pa vseeno ni bila svobodna. Šele ko je  prehodila pot, tisoč kilometrov do Fisterre na Caminu, se je v njej nekaj premaknilo, česar uvid sam po sebi ni zmogel.

To je knjiga o tem, kar sodobna travmatologija dobro pozna: da telo nosi izkušnjo drugače kot um, in da okrevanje pogosto zahteva telesno izkušnjo, ne le kognitivno predelavo. Pisanje je neposredno, brez distance in brez srečnih koncev, ki bi bili prelahki. Bralci jo opisujejo kot knjigo, ob kateri se vzajemno smejijo in jokajo, ker zadene tisto, kar mnogi poznajo, a le redki znajo povedati.

Komu je namenjena: vsem, ki prepoznavajo vzorce iz preteklosti v svojem sedanjem življenju in iščejo zgled, da je sprememba mogoča, tudi ko traja dolgo in poteka po poteh, ki jih nismo načrtovali.

Najti ljubezen

Tina Gorenjak

Stil navezanosti, ki smo ga razvili v zgodnjem otroštvu, je eden izmed najpomembnejših dejavnikov tega, kako vstopamo v odrasle ljubezenske odnose in zakaj v njih pogosto ponavljamo vzorce, ki jih sami ne razumemo povsem. Tina Gorenjak tega ne razlaga z žargonom psihologije, ampak ga pokaže skozi zgodbo: skozi lik, ki ljubi zmotno, ki se boji tam, kjer ni nevarnosti, in ki se mora najprej naučiti, da je ljubezni vreden, preden jo sploh zmore sprejeti.

Roman Najti ljubezen odpira vprašanja, s katerimi se srečujemo v psihoterapevtski praksi skoraj vsak dan: Zakaj ponavljamo iste odnose, čeprav vemo, da nam ne koristijo? Kaj pomeni ljubiti sebe, ne kot kliše, ampak kot dejansko izkušnjo? In kako zgraditi stabilen odnos, ko varnosti nismo izkusili v otroštvu? 

Komu je namenjena: vsem, ki so kdaj imeli občutek, da ljubezni niso vredni ali da jo vedno nekako zamudijo in vsem, ki bi radi razumeli, od kod ta občutek sploh prihaja.

Devica, kraljica, vdova, prasica

Erica Johnson Debeljak

Ko je leta 2016 v prometni nesreči umrl pesnik Aleš Debeljak, je njegova žena Erica Johnson Debeljak, ameriška pisateljica, ki je za ljubeznijo prišla v Slovenijo,  ostala sama z otroki, s tujo birokracijo in z izgubo, za katero ni imela besed. A iz tega je nastalo delo, ki daleč presega osebno pričevanje o žalovanju.

Knjiga je hkrati memoar in antropološka analiza: avtorica svojo izkušnjo preplete z zgodbami zgodovinskih vdov in neomajno razišče, zakaj sodobna družba z vdovami ne ve, kaj početi. Zakaj je njihova seksualnost nevarna. Zakaj birokratiziramo žalovanje namesto da bi ga poslušali. Slavenka Drakulić o knjigi zapiše, da ponuja srhljivo spoznanje, kako malo se je vloga vdove spremenila v zadnjih tisoč letih.

Z vidika psihoterapije je knjiga dragocena, ker govori o tem, kako družbene vloge in kulturna pričakovanja oblikujejo naše doživljanje najintimnejših izkušenj, vključno z izgubo in žalovanjem. In kako malo prostora imamo, ko iz teh vlog izstopimo.

Komu je namenjena: vsem, ki so doživeli izgubo in se spraševali, kdo so zdaj in vsem, ki jih zanima presečišče med osebno izkušnjo in kulturnimi pričakovanji, ki jo oblikujejo.

Za zaključek

To je zadnji del letošnje serije poletnega branja. Od oktobra naprej bomo te knjige odprli skupaj,v pogovorih, ki spodbujajo razmislek in globlje razumevanje tega, kar nas zaznamuje.

Veliko teh knjig naši psihoterapevti priporočajo tudi svojim klientom, vabimo vas da k branju, ne glede na to, ali ste že kdaj stopili na pot psihoterapije ali pa vas zanima osebnostna rast. 

Več o jesenskih dogodkih bomo objavili kmalu. Sledite nam.