Enoletno usposabljanje iz supervizije v psihoterapiji

1. Kontaktni učni del

Kontaktni učni del obsega 80 kontaktnih pedagoških ur in poteka v obliki 16 srečanj. Srečanja potekajo dvakrat mesečno, vsako srečanje pa obsega 5 pedagoških ur.

2. Samostojno študijsko delo

Med srečanji udeleženci berejo strokovno literaturo, pripravljajo kratke povzetke člankov, refleksije, primere za delo v skupini in gradivo za supervizijski portfolio.

3. Praktični del pod metasupervizijo

Praktični del poteka vzporedno z učnim delom programa, ko ima udeleženec dogovorjenega metasupervizorja. Udeleženec razvija svojo supervizijsko prakso ob podpori metasupervizorja, ki spremlja njegov razvoj, etični okvir dela, supervizijske intervencije in refleksijo supervizijskega procesa.

Za razvoj supervizijske prakse je predvideno:

• najmanj 60 izvedenih supervizijskih srečanj po 45 minut,
• vključena najmanj 2 supervizanta,
• najmanj 15 ur metasupervizije po 45 minut,
• okvirno 15 ur priprave na metasupervizijo,
• redno vodenje evidenc,
• zaključno poročilo oziroma supervizijski portfolio,
• mnenje metasupervizorja.

Program je zasnovan kot celovit proces razvoja supervizijskih kompetenc in vključuje:

• 80 pedagoških ur kontaktnega učnega in izkustvenega dela – 16 srečanj po 5 pedagoških ur;
• 60 pedagoških ur lastne supervizijske prakse – najmanj 60 izvedenih supervizijskih srečanj z najmanj dvema supervizantoma;
• 15 pedagoških ur metasupervizije lastne supervizijske prakse;
• 15 pedagoških ur priprave na metasupervizijo;
• 55 pedagoških ur samostojnega študijskega in refleksivnega dela;
• 30 pedagoških ur priprave na supervizijsko delo, refleksije izvedenih supervizij in vodenja dokumentacije supervizijske prakse;
• 15 pedagoških ur priprave zaključnega supervizijskega portfolia.

Skupni obseg programa: 270 pedagoških ur

Pomemben del usposabljanja predstavlja povezovanje vsebin posameznih srečanj z lastnim strokovnim in supervizijskim delom.

Po vsakem 5-urnem učnem sklopu je zato predvideno v povprečju približno 3–4 pedagoške ure samostojnega strokovnega dela.

Samostojno delo lahko vključuje:

• branje priporočene strokovne literature,
• krajšo pisno refleksijo,
• analizo klinične ali supervizijske vinjete,
• refleksijo lastnega supervizijskega procesa,
• opazovanje izbranega procesa v lastnem strokovnem delu,
• pripravo primera oziroma vprašanja za naslednje srečanje,
• povezovanje obravnavanih teoretičnih konceptov z lastno prakso,
• druge krajše naloge, povezane z vsebino posameznega učnega sklopa.

Obseg in oblika samostojnega dela se lahko med posameznimi srečanji nekoliko razlikujeta glede na obravnavano temo.

Teme usposabljanja:

1. Supervizijska identiteta, funkcije supervizije in kompetenčni okvir
2. Transteoretični in skupni dejavniki v superviziji
3. Supervizijski dogovor, začetki, zaključki in okvir dela
4. Etika v superviziji, odgovornost, zaupnost in varnost klienta
5. Vzporedni proces, transfer, kontratransfer in relacijska dinamika
6. Supervizijska delovna aliansa, moč in odnos supervizor–supervizant
7. Individualna supervizija
8. Skupinska supervizija I
9. Skupinska supervizija II
10. Regulacija afekta, mentalizacija, sram in obrambni procesi
11. Evalvacija, povratno informiranje in ocenjevanje kompetenc
12. Supervizija v živo – izkustvena delavnica
13. Supervizija, ki temelji na razumevanju travme
14. Kreativni mediji in izkustvene metode v superviziji
15. Razvojne faze supervizije in razvoj supervizanta
16. Zaključna refleksija, portfolio in nadaljnji razvoj supervizijske prakse

Cilji programa so:

• razviti temeljna in naprednejša znanja s področja supervizije v psihoterapiji,

• podpreti prehod iz terapevtske v supervizijsko vlogo,

• okrepiti zmožnost refleksije terapevtskega in supervizijskega procesa,

• poglobiti razumevanje supervizijske alianse, dogovora, vlog in odgovornosti,

• usposobiti udeležence za individualno, skupinsko in organizacijsko supervizijo,

• razvijati zmožnost prepoznavanja vzporednega procesa, transferja, kontratransferja in relacijske dinamike,

• okrepiti delo z afektom, sramom, odporom in obrambnimi procesi v superviziji,

• razviti kompetence za povratno informiranje, evalvacijo in ocenjevanje razvoja supervizanta,

• usposobiti udeležence za izvajanje supervizije, ki temelji na razumevanju travme,

• nasloviti raznolikost, moč, kulturno občutljivost, varstvo podatkov in online supervizijo,

• pripraviti udeležence na supervizijsko prakso pod metasupervizijo,

• omogočiti pripravo dokumentacije in portfolia za nadaljnji strokovni razvoj.

Po zaključenem učnem delu bo udeleženec razvijal zmožnost, da:

• razlikuje med psihoterapijo, supervizijo, intervizijo, edukacijo, mentorstvom in svetovanjem,

• oblikuje jasen supervizijski dogovor oziroma pogodbo,

• vzpostavi in vzdržuje supervizijsko delovno alianso,

• vodi individualno in skupinsko supervizijsko srečanje,

• izbira ustrezen fokus supervizije,

• uporablja različne supervizijske metode in tehnike,

• prepoznava vzporedni proces in relacijsko dinamiko,

• razume vlogo afekta, sramu, odpora in obrambe,

• daje razvojno, jasno in etično povratno informacijo,

• spremlja razvoj supervizanta in prepoznava strokovna tveganja,

• razume in ravna skladno z etično odgovornostjo supervizorja,

• vodi supervizijo v kliničnem, organizacijskem in socialnovarstvenem kontekstu,

• uporablja pristop, ki temelji na razumevanju travme, ter prepoznava znake sekundarne travmatizacije in izgorevanja,

• upošteva kulturno občutljivost, raznolikost, moč in privilegij,

• uporablja online, hibridno in video podprto supervizijo ob ustrezni skrbi za zaupnost,

• vodi evidence, pripravlja poročila in oblikuje lasten supervizijski portfolio,

• uporablja metasupervizijo kot prostor nadaljnjega strokovnega razvoja.

Program izvajajo predavatelji in supervizorji, ki povezujejo različne vidike supervizijskega dela: klinično, odnosno, etično, izkustveno, skupinsko in metodološko.

• univ.-prof. dr. Miran Možina 

• doc. dr. Tatjana Rožič 

• doc. dr. Emil Benedik 

• mag. Tatjana Verbnik Dobnikar 

• dr. Katarina Možina

• Domen Strmšnik

Program bodo izvajali predavatelji in supervizorji z izkušnjami na področju psihoterapije, supervizije, kliničnega dela, skupinske dinamike, etike in razvoja supervizijske prakse. Končni seznam predavateljev bo objavljen pred začetkom izvedbe programa.

Od udeležencev se pričakuje:

• najmanj 80 % prisotnost na srečanjih,

• aktivno sodelovanje v vajah, diskusijah in delu s primeri,

• opravljene domače naloge,

• branje strokovne literature in priprava krajših povzetkov člankov,

• priprava seminarske naloge oziroma supervizijskega portfolia,

• sodelovanje v intervizijski skupini,

• priprava na začetek supervizijske prakse,

• izbor ter redno delo z metasupervizorjem,

• redno predstavljanje supervizijskega dela metasupervizorju,

• upoštevanje mnenja in priporočil metasupervizorja,

• korektno, etično in strokovno izvajanje supervizij,

• skrb za strokovno kontinuiteto supervizijskega procesa.

Če udeleženec ni prisoten najmanj 80 % ur programa, manjkajoče ure nadomesti z individualnim srečanjem z nosilcem specifične vsebine in dodatnimi obveznostmi po dogovoru.

Program bo potekal od oktobra 2026 do junija 2027 v dopoldanskem terminu; dva petka na mesec od 9.00 do 13.00:

Potrdilo o uspešno zaključenem celotnem enoletnem usposabljanju se izda po opravljenih vseh obveznostih programa: kontaktnem učnem delu, vodenem samostojnem delu, supervizijski praksi, metasuperviziji ter oddaji zaključnega supervizijskega portfolia.

Na končnem potrdilu je naveden skupni obseg 270 pedagoških ur.