Znanstvena in raziskovalna metodologija v psihoterapiji

Predmet obravnava psihoterapijo kot znanstveno disciplino ter osvetljuje povezovanje raziskovanja s psihoterapevtsko prakso. Vključuje opredelitev raziskovanja psihoterapije, pregled tipov raziskav (eksperimentalne, kvazi-eksperimentalne, korelacijske, longitudinalne in kvalitativne) ter zgodovinski razvoj področja.

Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med učinkovalnostjo in učinkovitostjo psihoterapije ter metodam raziskovanja psihoterapevtskega izida, vključno s komparativnimi pristopi. Predstavljene so splošne ugotovitve o učinkovitosti psihoterapije, vprašanja specifičnih in skupnih terapevtskih faktorjev ter diferencialnega učinkovanja.

Predmet zajema tudi raziskovanje psihoterapevtskega procesa, vrste procesno usmerjenih raziskav in njihove povezave z izidi. Obravnavano je kombinirano raziskovanje procesa in izida, vloga terapevtskih faktorjev ter koncepti, kot sta metafora zdravila in teorija odzivnosti.

Vključeni so primeri raziskav in raziskovalnih programov (npr. nedokončan posel, asimilacijski model) ter usposabljanje za kritično branje in interpretacijo znanstvenih poročil. Cilj predmeta je razvijati metodološko razumevanje in uporabo raziskovalnih spoznanj v psihoterapevtski praksi.