Vzpostavitev in ohranjanje delovnega odnosa: soustvarjanje varnega prostora in reparacija stika
Kaj boste odnesli v svojo prakso?
Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.
Konkretno:
- kako z otrokom ali mladostnikom vzpostaviti delovni odnos, v katerem postaneta zaveznika, in pri tem ohraniti meje in avtoriteto;
- kako prepoznati prekinitev stika – odpor, sram, konflikt – in katere korake narediti za obnovo zaupanja;
- kako pristopiti k učencu, ki v odnos ne vstopa prostovoljno, in njegov odpor postopoma preoblikovati v sodelovanje.
Vsebina in potek
Izobraževanje temelji na delovnem odnosu kot soustvarjanju, kjer strokovni delavec in otrok oziroma mladostnik postaneta zaveznika pri iskanju rešitev. Obravnava stebre odnosa, empatijo, brezpogojno spoštovanje in kongruentnost ter njihovo uporabo v pedagoških situacijah ob ohranjanju meja in avtoritete. Poudarek je na prepoznavanju prekinitev stika (odpor, sram, konflikti) ter korakih za obnovo zaupanja. Vključuje tudi razumevanje neprostovoljnosti v šoli in strategije za prehod v sodelovanje.
Cilji
Vzpostavitev varnega in avtentičnega delovnega odnosa po konceptu soustvarjanja pomoči.
Razvoj veščin za ponovno vzpostavitev prekinjenega stika (reparacija) z otrokom ali mladostnikom.
Prepoznavanje lastnih ovir za brezpogojno sprejemanje različnih otrok in mladostnikov.
Opolnomočenje za delo z otroki in mladostniki, ki v odnos ne vstopajo prostovoljno, in preoblikovanje odpora v sodelovanje.
Predavatelj/ica
Maruša Zalokar, mag. soc. del.
je sistemska psihoterapevtka, strokovna sodelavka na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana ter predavateljica na področju psihoterapije in duševnega zdravja. V svojem strokovnem delu izhaja iz sistemsko-relacijskega pristopa, pri katerem posameznikove stiske razume v kontekstu odnosov, družinske dinamike in širšega socialnega okolja.
Ukvarja se z vprašanji duševnega zdravja, medosebnih odnosov, čustvene regulacije, izgorelosti, anksioznosti ter osebnostne rasti. Pri svojem delu povezuje sodobna psihoterapevtska spoznanja z individualno prilagojenim pristopom, pri čemer posebno pozornost namenja vzpostavljanju varnega strokovnega odnosa ter razumevanju posameznikove življenjske zgodbe.
Na Sigmund Freud Inštitutu sodeluje pri andragoškem in strokovnem delu ter pri izvedbi izobraževalnih programov s področja psihoterapije. Redno se strokovno izobražuje, vključuje v supervizijske procese in sodeluje pri preventivnih ter izobraževalnih projektih na področju duševnega zdravja.