Varnostni načrt in krizni protokol
Kaj boste odnesli v svojo prakso?
Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.
Konkretno:
- kako skupaj z učencem pripraviti individualni varnostni načrt, v katerem je aktivni soavtor;
- kako prepoznati in vključiti notranje in zunanje vire moči – ob samomorilni ogroženosti, nasilju v družini in medvrstniškem nasilju;
- kje so meje vaše vloge v kriznem protokolu in kako naj načrt poveže šolo, starše in zunanje institucije.
Vsebina in potek
Modul je intenzivna praktična delavnica za pripravo varnostnega načrta. Obravnava načrtovanje varnosti za samomorilno ogroženost (notranji viri moči), nasilje v družini (protokoli ob odhodu domov) in medvrstniško nasilje (varen prostor v šoli). Udeleženci se naučijo vključiti učenca kot aktivnega soavtorja, kar krepi njegovo zavezanost. Poudarjena je tudi vloga načrta kot povezave med šolo, starši in zunanjimi institucijami ter jasni krizni protokoli za pomoč.
Cilji
Opolnomočenje za participativno pripravo individualnih varnostnih načrtov z otroki in mladostniki.
Prepoznavanje in vključevanje notranjih ter zunanjih virov moči za zagotavljanje varnosti.
Razmejitev odgovornosti in poznavanje meja lastne vloge pri izvajanju kriznih protokolov.
Priprava strokovno in pravno ustreznih kriznih dokumentov, ki zmanjšujejo negotovost v timu.
Predavatelj/ica
Maruša Zalokar, mag. soc. del.
je sistemska psihoterapevtka, strokovna sodelavka na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana ter predavateljica na področju psihoterapije in duševnega zdravja. V svojem strokovnem delu izhaja iz sistemsko-relacijskega pristopa, pri katerem posameznikove stiske razume v kontekstu odnosov, družinske dinamike in širšega socialnega okolja.
Ukvarja se z vprašanji duševnega zdravja, medosebnih odnosov, čustvene regulacije, izgorelosti, anksioznosti ter osebnostne rasti. Pri svojem delu povezuje sodobna psihoterapevtska spoznanja z individualno prilagojenim pristopom, pri čemer posebno pozornost namenja vzpostavljanju varnega strokovnega odnosa ter razumevanju posameznikove življenjske zgodbe.
Na Sigmund Freud Inštitutu sodeluje pri andragoškem in strokovnem delu ter pri izvedbi izobraževalnih programov s področja psihoterapije. Redno se strokovno izobražuje, vključuje v supervizijske procese in sodeluje pri preventivnih ter izobraževalnih projektih na področju duševnega zdravja.