Samorefleksija kot strokovna kompetenca
Kaj boste odnesli v svojo prakso?
Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.
Konkretno:
- razliko med spontanim razmislekom in strokovno refleksijo;
- kratka orodja za refleksijo po zahtevni situaciji, pouku, pogovoru s starši ali ob strokovni dilemi;
- osebni načrt, kako samorefleksijo vključiti v vsakdanje delo.
Vsebina in potek
1. srečanje — Razlika med spontanim razmislekom in strokovno refleksijo. Samorefleksija kot del profesionalne odgovornosti, kakovosti dela in strokovnega razvoja. Kako lastni odzivi, predpostavke, prepričanja in izkušnje vplivajo na pedagoške odločitve, komunikacijo in vodenje.
2. srečanje — Kratka uporabna orodja za refleksijo po zahtevnih situacijah, po pouku, ob stikih s starši ali ob strokovnih dilemah. Analiza primerov iz prakse, refleksivna vprašanja, kratki zapisi in strokovna samoevalvacija. Oblikovanje osebnega načrta za vključevanje samorefleksije v vsakodnevno strokovno delo.
Cilji
Po predavanju boste razumeli samorefleksijo kot ključno strokovno kompetenco in ne le kot osebni razmislek.
Prepoznali boste pomen refleksivne drže za kakovost pedagoškega dela, odnosov in odločanja.
Razvili boste sposobnost opazovanja lastnih odzivov, odločitev, prepričanj in strokovnih dilem.
Spoznali boste konkretna orodja za sistematično refleksijo in vrednotenje lastne prakse.
Krepili boste zmožnost učenja iz izkušenj, strokovne samoevalvacije in načrtovanja izboljšav.
Oblikovali boste načrt za vključevanje refleksivne prakse v svoje delo.
Predavatelj/ica
dr. Anja Štrukelj Kozina, prof. šp. vzg.
Integrativna psihoterapevtka in supervizorka
Po osnovni izobrazbi je profesorica športne vzgoje, zato svoje psihoterapevtsko in supervizijsko znanje povezuje tudi z razumevanjem pedagoškega prostora, skupinske dinamike, telesa, stresa in odnosov. Psihoterapevtsko delo opravlja od leta 2010, supervizorsko pa od leta 2018. Je direktorica Sigmund Freud Inštituta ter dolgoletna predavateljica in vodja izobraževalnih programov na področju psihoterapije.
Pri izobraževanju strokovnih delavcev jo posebej zanima vprašanje, kako strokovno znanje prenesti v resnične situacije: kaj narediti, ko je odnos napet, ko otrok ne sodeluje, ko strokovni delavec izgublja notranjo stabilnost ali ko je treba postaviti jasno mejo in hkrati ohraniti stik.