Moje meje, moje potrebe, moja strokovna moč
Kaj boste odnesli v svojo prakso?
Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.
Konkretno:
- kako ločiti togost in popustljivost od jasne profesionalne meje;
- kako pravočasno prepoznati lastne signale preobremenitve in značilne odzive v stresnih situacijah;
- konkretne načine za jasno in spoštljivo komunikacijo ter za delo, ki vas ne izčrpa.
Vsebina in potek
1. srečanje — Pomen profesionalnih meja za kakovosten odnos, varnost, jasnost in trajnostno opravljanje poklicne vloge. Razlikovanje med togostjo, popustljivostjo in jasno profesionalno mejo. Prepoznavanje lastnih potreb, signalov preobremenitve, notranjih pritiskov in značilnih odzivov v stresnih pedagoških situacijah.
2. srečanje — Razumevanje strokovne moči kot zmožnosti prisotnosti, jasnega odziva, samoregulacije in odgovorne uporabe avtoritete. Analiza primerov iz prakse. Oblikovanje konkretnih načinov za bolj jasno in spoštljivo komunikacijo, za preprečevanje izčrpavanja ter za bolj stabilno in učinkovito strokovno delovanje v pedagoški praksi.
Cilji
Prepoznajo pomen osebnih in profesionalnih meja v pedagoškem delu.
Ozavestijo povezavo med lastnimi potrebami, preobremenitvijo, odzivanjem in strokovno učinkovitostjo.
Krepijo zmožnost jasnega, spoštljivega in strokovno utemeljenega postavljanja meja.
Razvijajo večjo notranjo oporo in profesionalno stabilnost v zahtevnih odnosnih situacijah.
Usvojijo konkretne pristope za preprečevanje izčrpavanja in za bolj trajnostno strokovno delovanje.
Oblikujejo osebne usmeritve za bolj uravnoteženo in učinkovito pedagoško prakso.
Predavatelj/ica
dr. Anja Štrukelj Kozina, prof. šp. vzg.
Integrativna psihoterapevtka in supervizorka
Po osnovni izobrazbi je profesorica športne vzgoje, zato svoje psihoterapevtsko in supervizijsko znanje povezuje tudi z razumevanjem pedagoškega prostora, skupinske dinamike, telesa, stresa in odnosov. Psihoterapevtsko delo opravlja od leta 2010, supervizorsko pa od leta 2018. Je direktorica Sigmund Freud Inštituta ter dolgoletna predavateljica in vodja izobraževalnih programov na področju psihoterapije.
Pri izobraževanju strokovnih delavcev jo posebej zanima vprašanje, kako strokovno znanje prenesti v resnične situacije: kaj narediti, ko je odnos napet, ko otrok ne sodeluje, ko strokovni delavec izgublja notranjo stabilnost ali ko je treba postaviti jasno mejo in hkrati ohraniti stik.