Krizna intervencija in stabilizacija

Obseg predavanj8 urKraj predavanjaOnlineRok za prijavo6. april 2027Cena130 €
Termin predavanja
torek, 13. april 2027
Točke KATIS
0,5
Ko se zgodi nekaj hudega, potrebujete jasne prve korake – kaj narediti z otrokom, razredom in strokovnim timom.

Kaj boste odnesli v svojo prakso?

Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.

Konkretno:

  • kako prepoznati akutne stresne reakcije pri otrocih in mladostnikih;
  • tehnike stabilizacije (koregulacija, prizemljitev, varno mesto), ki v trenutku krize varujejo otrokovo dostojanstvo;
  • kako voditi razred po hudem dogodku in kakšne protokole potrebuje šolski krizni tim.

Vsebina in potek

Program obravnava nevrobiologijo stresnega odziva in faze krize. Udeleženci se naučijo prepoznavati akutne stresne reakcije in izvajati tehnike stabilizacije (ko-regulacija, prizemljitev, varno mesto). Vsebina vključuje postopke za vodenje razreda po dogodku in vzpostavitev jasnih protokolov znotraj šolskega kriznega tima za preprečevanje sekundarne travmatizacije.

Cilji

  • Učinkovito prepoznavanje in odzivanje na akutne stiske in stresne reakcije otrok in mladostnikov.

  • Uporaba tehnik stabilizacije za zaščito dostojanstva otroka ali mladostnika v trenutku krize.

  • Krepitev zmožnosti vodenja strokovnega dela pod močnim čustvenim pritiskom.

  • Vzpostavitev protokolov kriznega tima za preprečevanje sekundarne travmatizacije.

Predavatelj/ica

Maruša Zalokar, mag. soc. del.

Maruša Zalokar

je sistemska psihoterapevtka, strokovna sodelavka na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana ter predavateljica na področju psihoterapije in duševnega zdravja. V svojem strokovnem delu izhaja iz sistemsko-relacijskega pristopa, pri katerem posameznikove stiske razume v kontekstu odnosov, družinske dinamike in širšega socialnega okolja.

Ukvarja se z vprašanji duševnega zdravja, medosebnih odnosov, čustvene regulacije, izgorelosti, anksioznosti ter osebnostne rasti. Pri svojem delu povezuje sodobna psihoterapevtska spoznanja z individualno prilagojenim pristopom, pri čemer posebno pozornost namenja vzpostavljanju varnega strokovnega odnosa ter razumevanju posameznikove življenjske zgodbe.

Na Sigmund Freud Inštitutu sodeluje pri andragoškem in strokovnem delu ter pri izvedbi izobraževalnih programov s področja psihoterapije. Redno se strokovno izobražuje, vključuje v supervizijske procese in sodeluje pri preventivnih ter izobraževalnih projektih na področju duševnega zdravja.