
Ko čutite, da tako ne gre več naprej
V življenju pridejo obdobja, ko se nekaj v nas ali okoli nas začne zapletati na način, ki ga ne znamo več razrešiti sami. Morda ste že dlje časa tesnobni, izčrpani, žalostni ali vas spremlja občutek notranjega nemira. Morda težje spite, se težko zberete, se umikate iz odnosov ali opažate, da se vam vedno znova ponavljajo podobne stiske. Navzven morda še vedno delujete kot običajno, znotraj pa čutite, da postaja teža vsega, kar doživljate, vse težje obvladljiva. Ko smo v stiski, ni vedno jasno, kam se obrniti. Ali potrebujete psihologa, psihoterapevta, kliničnega psihologa ali psihiatra? Spodnji vodič vam pomaga prepoznati, kaj doživljate in katera oblika strokovne pomoči bi bila za vas najprimernejša.
Kdaj k psihologu?
Razjasnitev, usmeritev, prvi korak
Psiholog je strokovnjak, ki je zaključil univerzitetni študij psihologije. Pomaga vam razumeti vaše doživljanje, čustvene odzive, misli, vedenje in odnose ter skupaj z vami raziskuje, kaj potrebujete, da bi se počutili bolje.
K psihologu se je smiselno obrniti, kadar ste pod stresom, preobremenjeni, razdražljivi ali čustveno izčrpani. Morda imate občutek, da vas vsakdanje stvari hitreje vržejo iz ravnotežja. Morda se vrtite v istih mislih in ne veste, ali je to, kar doživljate, pričakovana reakcija ali znak, da potrebujete pomoč. Psiholog vam pomaga tudi takrat, ko ne veste točno, kaj potrebujete. Skupaj razjasnite naravo težav in presodite, kateri naslednji korak bi bil za vas najprimernejši.
Opomba: Psiholog ne predpisuje zdravil. Če bo ocenjeno, da potrebujete drugo obliko pomoči, vas bo usmeril naprej.
Morda se prepoznate:
Ne vem točno, kaj je narobe, vem pa, da nisem dobro.
Ne vem, ali potrebujem pogovor, terapijo ali kaj drugega.
Čutim stres, izčrpanost ali zmedenost, pa ne vem, ali je to še v mejah normalnega.
Kdaj k psihoterapevtu?
Poglobljeno delo na sebi
Psihoterapevt je strokovnjak z visokošolsko izobrazbo druge stopnje oziroma magisterijem, ki je opravil dodatno dolgotrajno, strukturirano usposabljanje v okviru določenega psihoterapevtskega pristopa, ali pa je zaključil akademski študij psihoterapevtske znanosti.
Psihoterapija ni samo pogovor o težavah. Je prostor, kjer skupaj s terapevtom počasi odkrivate, zakaj čutite, kar čutite, in kako ste se takšnega načina odzivanja sploh naučili. Marsikaj, kar danes doživljamo kot težavo, ima korenine v tem, kako smo se v preteklosti naučili preživeti, se zaščititi ali prilagoditi.
V psihoterapiji niste sami. Delate skupaj s terapevtom, ki vas posluša brez obsojanja. Za mnoge je to prvi prostor, kjer lahko naglas povedo, kar doma ali med prijatelji nikoli ne bi izrekli.
Primerna je pri dolgotrajni tesnobi, depresivnosti, nizki samopodobi, posledicah travmatskih izkušenj, težavah z zaupanjem ali globljem nezadovoljstvu, ki ga sami težko razumete. Smiselna je tudi, kadar opažate, da se vam v odnosih vedno znova dogajajo podobne stvari, na primer da se počutite spregledane, zavrnjene ali kot da niste dovolj pomembni.
Opomba: Psihoterapija ni vedno linearen proces. Včasih se ob odpiranju pomembnih tem pojavijo odpor, dvomi ali žalost; to ni znak, da proces ne deluje, ampak pogosto pomeni, da se dotikamo nečesa pomembnega.
Morda se prepoznate:
Opažam, da se mi določene stvari vedno znova dogajajo, pa ne vem, kako bi to spremenil/a.
V različnih odnosih doživljam podobne stiske in razočaranja.
Navzven delujem v redu, znotraj pa se počutim prazno, napeto ali osamljeno.
Kdaj h kliničnemu psihologu?
Strokovna ocena in diagnostika
Klinični psiholog ima univerzitetno izobrazbo s področja psihologije ter opravljeno specializacijo iz klinične psihologije. Njegova posebnost je izvajanje klinično-psihološke diagnostike, kar pomeni, da s pomočjo psiholoških testov in drugih uveljavljenih metod izdela poglobljeno strokovno oceno čustvenega, osebnostnega, kognitivnega ali razvojnega funkcioniranja.
H kliničnemu psihologu se je smiselno obrniti, kadar težave trajajo dlje časa, niso povsem jasne ali pomembno vplivajo na vaše vsakodnevno funkcioniranje. Morda se sprašujete, ali gre za depresijo, anksioznost, izgorelost, posledice travme ali kaj drugega. Klinični psiholog vam pomaga to razjasniti.
Opomba: Klinični psiholog ne predpisuje zdravil. Če bo ocenjeno, da so zdravila potrebna, vas usmeri k psihiatru. Hkrati lahko izvaja psihoterapijo, če je za to dodatno usposobljen.
Morda se prepoznate:
Težave trajajo že dlje in vplivajo na delo, študij, odnose ali vsakodnevno življenje.
Želim strokovno oceno, ki temelji na klinično-psihološki diagnostiki.
Kdaj k psihiatru?
Zdravniška ocena, izraziti simptomi, zdravila
Psihiater je zdravnik specialist na področju duševnega zdravja. Njegova vloga je pomembna, kadar so simptomi izraziti, dolgotrajni, močno vplivajo na vsakdanje delovanje ali kadar je potrebna ocena glede morebitne uvedbe zdravil.
Psihiatrična ocena je smiselna ob hudih motnjah spanja, izraziti tesnobi, paničnih napadih, globoki depresivnosti, nihanjih razpoloženja, hudih motnjah hranjenja ali odvisnostih ter kadar stiska onemogoča opravljanje osnovnih vsakodnevnih obveznosti.
Pozor: Če je stiska akutna ali ogrožajoča, na primer ob samomorilnih mislih, načrtu samopoškodovanja ali psihotičnem stanju, ne čakajte na redni termin. Takoj poiščite nujno pomoč: 112, dežurna psihiatrična služba ali najbližja urgentna enota.
Morda se prepoznate:
Ne zmorem več normalno funkcionirati; vsakodnevne obveznosti, kot so delo, študij ali skrb zase, so mi postale pretežke.
Doživljam obdobja močne tesnobe ali panične napade, ki jih težko obvladujem.
Globoko sem žalosten/a ali brezvoljen/a, in to že dlje časa.
Opažam, da mi je vedno slabše in da težave vse bolj prevzemajo moje življenje.
Kratek pregled
| Strokovnjak | Najprimernejši, kadar … |
|---|---|
| Psiholog | Iščete razjasnitev, usmeritev ali prvi strokovni pogovor. |
| Psihoterapevt | Želite poglobljeno delo na sebi, ponavljajočih se težavah in odnosih. |
| Klinični psiholog | Potrebujete strokovno oceno stanja in morebitno psihološko diagnostiko. |
| Psihiater | Težave so izrazite in se stopnjujejo. |
| Niste prepričani | Začnite s prvim psihološkim posvetom, kjer boste skupaj s psihologom določili nadaljnje korake. |
Ne veste, kje začeti?
Če niste prepričani, katera oblika pomoči bi bila za vas najprimernejša, lahko začnete s prvim psihološkim posvetom. Na posvetu skupaj s strokovnjakom razjasnite, kaj doživljate, kakšne so vaše trenutne potrebe in kateri nadaljnji koraki bi bili za vas najbolj smiselni.V Ambulanti nudimo strokovno podporo na področju psihoterapije, psihološkega svetovanja in psihološkega testiranja. Skupaj z vami lahko razjasnimo naravo vaše stiske, vaše trenutne potrebe in možne nadaljnje korake.
Prvi korak je lahko posvet

