Po osnovni izobrazbi sem magistrica dietetike z opravljenim strokovnim izpitom za delo dietetika v zdravstveni dejavnosti. Čeprav se je moja strokovna pot začela pri telesu in hranjenju, me je vedno bolj kot hrana sama zanimal človek, ki jo uživa, in njegov notranji svet. Moje zanimanje za človekovo psiho sta sprva odražali diplomsko delo o ortoreksiji in magistrsko delo o povezavi med motnjami prehranjevanja in ADHD-jem, zadnjih sedem let pa ga poglabljam tudi skozi delo v psihiatrični ambulanti.
Psihoanalitično psihoterapijo razumem kot srečanje dveh ljudi, dveh notranjih svetov, ki se za določen čas odpreta drug drugemu. Verjamem, da se v tem prostoru lahko počutimo videne, slišane in sprejete ter postopoma odkrijemo nove načine razumevanja sebe in svojega življenja.
Pomembno se mi zdi, da ohranimo nekaj otroške radovednosti in igrivosti – sposobnost čudenja, raziskovanja in vstopanja v neznano. Prav to želim prinašati tudi v terapevtski odnos: varen prostor, v katerem lahko raziskujemo neizrečeno, iščemo nove pomene in preizkušamo drugačne možnosti bivanja. Psihoterapijo vidim kot skupno ustvarjanje nečesa, česar pred srečanjem še ni bilo.