V odnosih se veliko dogaja med nami – kako se povezujemo, kako se odzivamo drug na drugega in zakaj se nekateri vzorci ponavljajo, tudi kadar si želimo drugače. Kot specializant sistemske psihoterapije pod supervizijo človeka ne gledam ločeno od odnosov, izkušenj in okolja, v katerem živi.
Moja prva strokovna pot je bila farmacija. Dolgoletno delo v zdravstvu mi je prineslo številna srečanja z ljudmi in njihovimi stiskami, postopoma pa me je vse bolj vodilo k razumevanju tistega, česar ni mogoče pojasniti samo s telesom ali rešiti z zdravilom – našega doživljanja, odnosov in življenjskih zgodb.
Verjamem, da imajo naši načini odzivanja svojo zgodovino. Kar nam je nekoč pomagalo, nas zaščitilo ali nam omogočilo ohraniti pomemben odnos, nas lahko danes tudi omejuje. Na terapiji zato ne iščem odgovora na vprašanje, kaj je z nekom narobe. Pomembneje se mi zdi razumeti, kaj se vam dogaja, kaj se v vašem življenju ali odnosih ponavlja, kaj potrebujete in kaj bi lahko bilo drugače.
Pomembno mi je soustvarjati terapevtski odnos, v katerem je prostor za iskrenost, radovednost in tudi dvom ter v katerem je mogoče govoriti o stvareh, o katerih sicer težko govorimo – o bližini, jezi, strahu, sramu, izgubah, spolnosti ali osamljenosti.
Ne verjamem v univerzalne recepte niti v to, da terapevt ve bolje od vas, kako bi morali živeti. Sprememba zame ne pomeni postati nekdo drug, temveč bolje razumeti sebe in svoje odnose ter imeti več svobode pri tem, kako želimo živeti in kako želimo biti z drugimi.