Splošna in diferencialna psihopatologija

Predmet obravnava temeljne koncepte psihopatologije v povezavi s psihoterapijo ter razmerje med patologijo in salutologijo. Vključuje osnovna znanja psihiatrije, pomembna za psihoterapevtsko prakso, kot so diagnostični sistemi (DSM-5 in MKB-10/MKB-11), glavne skupine duševnih motenj, biopsihosocialni model, psihiatrična fenomenologija ter osnove psihopatologije in diferencialne diagnostike.

Poseben poudarek je namenjen razlikovanju med medicinskim (objektivističnim) in psihoterapevtskim (konstruktivističnim, kontekstualiziranim) razumevanjem duševnih motenj, simptomov in sindromov. Predmet nudi orientacijska znanja o duševnem zdravju in motnjah za klinično prakso ter raziskovanje, ter predstavlja osnove psihoterapevtske diagnostike in prispevke različnih terapevtskih pristopov.

Obravnavani so tudi procesi zadovoljevanja potreb in njihova povezanost z duševnim zdravjem, vključno z motivacijskimi modeli regulacije, inkongruenco ter psihodinamskim razumevanjem konflikta. Posebna pozornost je namenjena vplivu konteksta (osebnega in družbenega) ter okvirnim pogojem klinične prakse.

V nadaljevanju predmet obravnava travmo (tip I in tip II), dejavnike tveganja in zaščitne dejavnike ter spekter s travmo povezanih motenj, vključno s posttravmatsko stresno motnjo, kompleksno travmo in disociativnimi motnjami. Teoretične vsebine so podprte s študijami primerov, predstavljeni pa so tudi fazni modeli in uveljavljeni terapevtski pristopi za obravnavo travme.

Cilj predmeta je razviti poglobljeno razumevanje duševnih motenj ter sposobnost njihove diferencirane obravnave v psihoterapevtskem kontekstu.