Psihofiziologija duševnih procesov

Obseg predavanj30 urKraj predavanjaOnlineRok za prijavo7. januar 2027Cena300 €
Prijavi se na predmet
Termini predavanj
  • četrtek, 14. januar 2027, 16.30–20.30
  • četrtek, 21. januar 2027, 16.30–20.30
  • četrtek, 28. januar 2027, 16.30–20.30
  • četrtek, 4. februar 2027, 16.30–20.30
  • četrtek, 11. februar 2027, 16.30–20.30
  • četrtek, 18. februar 2027, 16.30–20.30
Obveznosti
Prisotnost na predavanjih.

Predmet obravnava razvoj psihosomatske medicine ter sodobne koncepte psihosomatike in vedenjskih znanosti v interdisciplinarnem kontekstu. Poudarek je na razumevanju povezav med telesnimi, duševnimi in socialnimi dejavniki zdravja ter bolezni, pri čemer predmet vključuje področja sociopsihosomatike, psihonevroendokrinoimunologije, psihosocialne genomike, psihobiologije in psihofiziologije ter vpliv sodobnih nevroznanosti na razumevanje psihosomatskih procesov.

Obravnavani so ključni modeli in razlage sociopsihosomatskih motenj, med drugim koncepti specifičnega konflikta, osebnostne strukture in resomatizacije, aleksitimije ter modeli dvofaznega izrinjanja. Posebna pozornost je namenjena stresu, njegovim učinkom na telesno in duševno zdravje ter strategijam učinkovitega obvladovanja stresa.

Predmet vključuje tudi področja vedenjske medicine, psihologije zdravja in salutologije ter sistemski pristop k razumevanju sociopsihosomatskih motenj. Obravnava bio-psiho-socialno anamnezo, pomen subjektivnega razumevanja bolezni ter povezovanje opisnih diagnostičnih meril z individualnimi značilnostmi posameznega primera in sodobnimi, na dokazih temelječimi pristopi zdravljenja.

V okviru specialne sociopsihosomatike so predstavljene posamezne bolezenske slike, kot so motnje hranjenja, bolezni prebavil, kardiovaskularne bolezni, ginekološka obolenja in spolne motnje. Zaključni del predmeta je namenjen zdravljenju sociopsihosomatskih bolezni, pri čemer je psihoterapija predstavljena kot pomemben del interdisciplinarne obravnave.

Po zaključku predmeta udeleženci razumejo razvoj in temeljne koncepte psihosomatske medicine, poznajo psihoterapevtske modele bolezni ter znajo analizirati in primerjati diagnostična merila z informacijami, pridobljenimi skozi anamnezo in subjektivno razumevanje bolezni. Sposobni so kritično vrednotiti sodobne diagnostične in terapevtske prakse ter reflektirati lastno razumevanje telesnega in duševnega zdravja ter bolezni.

Predavatelj

Univ.-Prof. Dr. Miran Možina

je doktoriral na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj z doktorsko disertacijo: "The Development of Psyhotherapy Regulation in European Countries and Slovenia: Towards Psyhotherapy as an Independent Profession and na Autonomous Scientific Discipline." ("Razvoj regulacije psihoterapije v evropskih državah in Sloveniji: Koraki k psihoterapiji kot samostojnemu poklicu in avtonomni znanstveni vedi"). Magistriral na Medicinski fakulteti, UL, spec. psihiatrije. Delal kot psihiater (psihiatrična bolnica Vojnik pri Celju), končal študij sistem. psihoterapije na Medicinski fakulteti v Zagrebu, delal kot asistent na Fakulteti za socialno delo, UL, vodil dobrodelne projekte psihosocialne  pomoči za otroke, mladostnike, družine, uporabnike psihiatrije (ODMEV). Končal je izobraževanje za učitelja sistemske družinske terapije (VFT, München) in pridobil ECP. Vodi tudi privatno psihoterapevtsko prakso. Je bivši predsednik SKZP in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strok. in znanstvene revije Kairos. Od 2006 vodi projekt fakultetnega študija PST znanosti s SFU Dunaj, od 2013 je direktor SFU Ljubljana, predavatelj, vodja Enote za Psihoterapijo otrok in mladostnikov.

Izobraževanje je vpisano v Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS) za šolsko leto 2026/2027.

Prijavi se na predmet