Zdravstvena in psihoterapevtska zakonodaja
Vsebina in potek
Predmet obravnava temeljne pravne, zdravstvene in socialnovarstvene vidike psihoterapevtskega dela, s posebnim poudarkom na Zakonu o psihoterapevtski dejavnosti in njegovi vlogi pri urejanju področja psihoterapije v Sloveniji. Predstavljeni so pravni okvir psihoterapevtske dejavnosti, pogoji za opravljanje poklica, poklicne pristojnosti in odgovornosti, varstvo pravic uporabnikov ter druga pravna vprašanja, pomembna za varno, kakovostno in odgovorno izvajanje psihoterapevtske dejavnosti. Obravnavano je tudi umeščanje psihoterapije v sistem zdravstvenega in socialnega varstva ter povezovanje zakonskih določil z vsakodnevno terapevtsko prakso.
Predmet omogoča razumevanje Zakona o psihoterapevtski dejavnosti v širšem kontekstu zdravstvene in socialne zakonodaje. Obravnavani so tudi varstvo osebnih podatkov in zaupnost pri terapevtskem delu, uvajanje zasebne psihoterapevtske dejavnosti, kakovost in evalvacija psihoterapevtskih storitev ter pravni okvir zagotavljanja zdravstvenega varstva. V okviru širšega sistema so predstavljene izbrane teme socialnega varstva, javnega zdravja, promocije in preventive, duševnega zdravja ter organizacije zdravstvenega varstva.
Cilji
Cilj predmeta je razviti sposobnost razumevanja in praktične uporabe temeljnih določb Zakona o psihoterapevtski dejavnosti ter prepoznavanja pravic, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz opravljanja psihoterapevtskega poklica. Poudarek je na odgovornem ravnanju v skladu z zakonodajo, varovanju pravic in osebnih podatkov uporabnikov, razumevanju pogojev za izvajanje psihoterapevtske dejavnosti ter poznavanju pravnih vidikov zasebnega terapevtskega dela. Pridobljeno je tudi razumevanje umeščenosti psihoterapije v sistem zdravstvenega in socialnega varstva ter pomena kakovosti, evalvacije, promocije in preventive na področju duševnega zdravja.
Predavatelj/ica
Simona Mikec, univ. dipl. pedag.
je univerzitetna diplomirana pedagoginja in sistemska družinska psihoterapevtka. Več kot 20 let je bila zaposlena na centru za socialno delo, kjer je delovne izkušnje pridobivala na področju dela z otroki, mladimi in družinami v okviru postopkov za zaščito otrok ter nasilja v družini. Trenutno je direktorica prve Hiše za otroke v Sloveniji, ki temelji na modelu Barnahus. Aktivno je sodelovala v implementacijski skupini za uveljavitev Družinskega zakonika, bila članica fokusne skupine za pripravo Priročnika o participaciji otrok in bila članica svetovalne skupine za izboljšanje sistema mladoletniškega kazenskega pravosodja v Sloveniji. Sodeluje pri izobraževanjih strokovne javnosti na temo prepoznavanja spolnih zlorab otrok in obravnave otrok in mladostnikov. Prav tako je zagovornica otrok pri Uradu Varuha človekovih pravic Republike Slovenije.