Razvojna travmatska motnja: od razumevanja simptomov do krepitve odpornosti
Kaj boste odnesli v svojo prakso?
Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.
Konkretno:
- zakaj se za težavami s pozornostjo, samouravnavanjem in odnosi lahko skrivajo posledice nasilja in zanemarjanja – tudi kadar je v ospredju druga diagnoza, na primer ADHD;
- kako prepoznati sprožilce in pomagati otroku, ko ga čustva preplavijo;
- kako varen, predvidljiv odnos učitelja in šolsko okolje krepita otrokovo odpornost.
Vsebina in potek
Predavatelj bo predstavil razvojno travmatsko motnjo (RTM) kot alternativo diagnozam (npr. ADHD), ki pogosto spregledajo travmo. Obravnavane bodo nevrobiološke posledice nasilja in zanemarjanja (težave v samouravnavanju, pozornosti in odnosih). Poudarek bo na odpornosti kot procesu, ki ga oblikuje šolsko okolje, ter na fazah stabilizacije, predelave in integracije ob pomenu varnega, predvidljivega odnosa učitelja.
Cilji
Usposobiti strokovne delavce za prepoznavanje kompleksnih posledic dolgotrajne izpostavljenosti škodljivemu ravnanju v otroštvu.
Opolnomočiti udeležence za uporabo v varno navezanost usmerjenih intervencij, ki krepijo otrokovo odpornost.
Razviti veščine za prepoznavanje sprožilcev in stabilizacijo osebe v stanju čustvene preplavljenosti.
Okrepiti sposobnost multidisciplinarnega sodelovanja brez stigmatizacije otrok in njihovih družin.
Predavatelj/ica
Univ.-Prof. Dr. Miran Možina
Specialist psihiatrije in sistemski psihoterapevt, direktor SFU Ljubljana ter vodja Enote za psihoterapijo otrok in mladostnikov. Izkušnje ima s psihiatričnim in psihoterapevtskim delom ter z vodenjem projektov psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike in družine.
je doktoriral na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj z doktorsko disertacijo: "The Development of Psychotherapy Regulation in European Countries and Slovenia: Towards Psychotherapy as an Independent Profession and an Autonomous Scientific Discipline." ("Razvoj regulacije psihoterapije v evropskih državah in Sloveniji: Koraki k psihoterapiji kot samostojnemu poklicu in avtonomni znanstveni vedi"). Magistriral na Medicinski fakulteti, UL, spec. psihiatrije. Delal kot psihiater (psihiatrična bolnica Vojnik pri Celju), končal študij sistem. psihoterapije na Medicinski fakulteti v Zagrebu, delal kot asistent na Fakulteti za socialno delo, UL, vodil dobrodelne projekte psihosocialne pomoči za otroke, mladostnike, družine, uporabnike psihiatrije (ODMEV). Končal je izobraževanje za učitelja sistemske družinske terapije (VFT, München) in pridobil ECP. Vodi tudi privatno psihoterapevtsko prakso. Je bivši predsednik SKZP in odgovorni urednik prve slovenske psihoterapevtske strok. in znanstvene revije Kairos. Od 2006 vodi projekt fakultetnega študija PST znanosti s SFU Dunaj, od 2013 je direktor SFU Ljubljana, predavatelj, vodja Enote za Psihoterapijo otrok in mladostnikov.