Prepoznavanje in ocena tveganja za samomorilno vedenje ter samopoškodovanje

Obseg predavanj8 urKraj predavanjaOnlineRok za prijavo6. april 2027Cena130 €
Termin predavanja
torek, 13. april 2027
Ko otrok ali mladostnik pove nekaj, ob čemer vas stisne – kako vprašati naravnost, oceniti tveganje in vedeti, kaj storiti naprej.

Kaj boste odnesli v svojo prakso?

Izobraževanje ni zastavljeno le kot podajanje teorije. Izhajali bomo iz situacij, s katerimi se strokovni delavci srečujete pri vsakodnevnem delu z otroki, mladostniki, starši in sodelavci. Cilj je, da novo znanje povežete s svojo prakso in po izobraževanju lažje presodite, kaj se v zahtevni situaciji dogaja, kako se odzvati in kje so meje vaše strokovne vloge.

Konkretno:

  • kako pravočasno prepoznati stisko in oceniti tveganje za samomorilno vedenje;
  • kako voditi strukturiran pogovor o samomoru in samopoškodovanju ter prepoznati tudi manj očitne oblike samopoškodovanja;
  • kakšna je mreža pomoči, kako sodelovati z drugimi strokovnjaki in kako ustrezno voditi dokumentacijo.

Vsebina in potek

Program ponuja poglobljen vpogled v fenomenologijo samopoškodovalnega vedenja, kjer se udeleženci naučijo prepoznavati raznolik spekter oblik (od rezanja in praskanja do manj očitnih oblik, kot so rizična vedenja in motnje hranjenja).

Cilji

  • Pravočasna prepoznava stiske in ocena tveganja za samomorilno vedenje.

  • Razvoj veščin za vodenje strukturiranega razgovora o samomoru in samopoškodovanju.

  • Poznavanje mreže pomoči in multidisciplinarnega sodelovanja v kriznih situacijah.

  • Opolnomočenje za etično in strokovno vodenje dokumentacije v primerih ogroženosti.

Predavatelj/ica

Maruša Zalokar, mag. soc. del.

Maruša Zalokar

je sistemska psihoterapevtka, strokovna sodelavka na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj - podružnica Ljubljana ter predavateljica na področju psihoterapije in duševnega zdravja. V svojem strokovnem delu izhaja iz sistemsko-relacijskega pristopa, pri katerem posameznikove stiske razume v kontekstu odnosov, družinske dinamike in širšega socialnega okolja.

Ukvarja se z vprašanji duševnega zdravja, medosebnih odnosov, čustvene regulacije, izgorelosti, anksioznosti ter osebnostne rasti. Pri svojem delu povezuje sodobna psihoterapevtska spoznanja z individualno prilagojenim pristopom, pri čemer posebno pozornost namenja vzpostavljanju varnega strokovnega odnosa ter razumevanju posameznikove življenjske zgodbe.

Na Sigmund Freud Inštitutu sodeluje pri andragoškem in strokovnem delu ter pri izvedbi izobraževalnih programov s področja psihoterapije. Redno se strokovno izobražuje, vključuje v supervizijske procese in sodeluje pri preventivnih ter izobraževalnih projektih na področju duševnega zdravja.