'In končno sem, v globini zime, odkril, da je v meni nepremagljivo poletje' (Albert Camus)
Ta misel me nagovarja kot opomnik, da tudi v obdobjih negotovosti, izgube ali stiske v človeku ostajajo moč, upanje in možnosti za spremembo. Prepričana sem, da se naše zgodbe ne oblikujejo izolirano, temveč v odnosih, ki nas spremljajo skozi življenje. Zato me pri terapevtskem delu zanima človek v vsej svoji edinstvenosti, skupaj z njegovimi pomembnimi odnosi, izkušnjami, vrednotami in življenjskim kontekstom.
Pri svojem delu želim soustvarjati varen, zaupen in sprejemajoč prostor, kjer je mogoče brez strahu spregovoriti tudi o najbolj občutljivih in ranljivih delih svoje življenjske zgodbe. Verjamem, da vsak človek v sebi nosi dragocene vire moči, podpore in možnosti za 'nepremagljivo poletje'. Skupaj jih lahko postopoma odkrivamo, krepimo ter vključujemo v proces osebne rasti, boljšega razumevanja sebe in oblikovanja bolj izpolnjujočih odnosov.